Načrtovanje podatkovnih baz

  • Načrtovanje podatkovne baze je postopek opredelitve in razvoja strukture podatkovne baze.

    • Formalni model nekaterih vidikov realnega sveta (problemske domene)

  • Mera za pravilnost načrtovane sheme podatkovne baze je realni svet.

    • Od tod sledi, da mora vsebina podatkovne baze odražati podatke, pravila in izjeme iz realnega sveta.

Zgradba/arhitektura podatkovnih baz

Zgradbo podatkovnih baz opisuje trinivojska arhitektura ANSI-SPARC.

  • Zunanji nivo: uporabnikov pogled na podatkovno bazo.
  • Konceptualni nivo: kakšni podatki so shranjeni v bazi podatkov, odnosi med njimi.
  • Notranji nivo: kako so podatki shranjeni v podatkovni bazi.

Podatkovna neodvisnost

  • Logična podatkovna neodvisnost: spremembe na konceptualnem nivoju ne povzročajo sprememb na zunanjem nivoju.
    • Dodajanje novih entitet, atributov, odnosov, ...
  • Fizična podatkovna neodvisnost: spremembe na notranjem nivoju ne povzročajo sprememb na konceptualnem nivoju.
    • Sprememba datotečnega sistema, zunanjega pomnilnika, načina indeksiranja, ...

Problemi pri načrtovanju podatkovnih baz

  • Nepoznavanje področja
    • Načrtovalec problemskega področja načeloma ne pozna.
    • Zato se mora najprej seznaniti in potem podrobno spoznati domeno problema in bodoče aplikacije.
  • Pravila in izjeme
    • Poleg pravil v realnem svetu obstaja tudi veliko izjem.
    • Realni svet in njegovo okolje sta dinamična sistema, ki se pogosto spreminjata.
    • Načrtovalec mora pri svojem delu mora upoštevati vsa pravila in tudi vse izjeme.
    • Hkrati mora narediti dovolj fleksibilno shemo, ki bo prilagojena bodočim spremembam.
  • Velikost
    • Načrti PB so pogosto zelo kompleksni.
    • Zato so za človeka (načrtovalca) težko obvladljivi.

Ključ uspeha je v sodelovanju z uporabniki!

Pri sodelovanju morajo načrtovalci podatkovnih baz in uporabniki govoriti 'isti' jezik, sicer pride do večjih razhajanj med dejanskimi in realiziranimi nalogami.

Nivoji načrtovanja

  • Konceptualni model: izdelava modela podatkov v organizaciji, ki naj zadovolji vse informacijske potrebe oz. zahteve na izbranem področju.
    • Primer: poslovni sistem - računovodstvo / finance, kadri, proizvodnja, prodaja, nabava, razvoj
  • Logični model: izdelava modela podatkov, ki upošteva ciljno podatkovno bazo.
    • Primer: relacijska podatkovna baza
  • Fizični model: izdelava fizične podatkovne baze, ki je odvisna od izbranega DBMS.
    • Tabele, povezave, pravila, poizvedbe, ...

Koraki načrtovanja

  • Zbiranje in analiza zahtev uporabnikov
  • Konceptualno načrtovanje
  • Izbira DBMS
  • Logično načrtovanje
  • Fizično načrtovanje
  • Implementacija podatkovne baze

Konceptualni nivo načrtovanja

Izhodišče:

  • Opis problema v pisni ali ustni obliki ter zahteve oz. želje uporabnikov
  • Dokumentacija (predpisana/zakonska ali interna)
  • Datotečna struktura (če obstaja)

Celovit pristop h konceptualnemu načrtovanju

  • Celovit pogled na izdelavo konceptualnega modela
  • Možni koraki konceptualnega načrtovanja:
    • K1.1: Identificiraj entitetne tipe
    • K1.2: Identificiraj odnose
    • K1.3: Identificiraj in z entitetnimi tipi poveži atribute
    • K1.4: Atributom določi domene
    • K1.5: Določi kandidate za ključe; izmed kandidatov izberi glavni ključ
    • K1.6: Po potrebi uporabi elemente razširjenega ER diagrama
    • K1.7: Preveri, če v modelu obstajajo odvečni elementi
    • K1.8: Preveri, če model “zdrži” transakcije
    • K1.9: Preveri model z uporabnikom

Zbiranje podatkov

  • Intervjuji
  • Pregled dosedanjega poslovanja
  • Podatki na papirju
  • Podatki v računalniških programih
  • Podatki na spletnih straneh
  • ...

Predstavitev podatkov

  • Pregledamo vse omenjene samostalnike in fraze (npr. profesor, predmet, izpit, rok, datum izpita, ...).
  • Pozorni smo na pomembne objekte (npr. ljudje, lokacije, ...).
  • Skušamo ločiti objekte (npr. profesor, izpit, ...) od lastnosti objektov (ime, vpisna številka, ...).
  • Vsako vrsto objekta predstavimo z entitetnim tipom, lastnosti objektov določene vrste pa z njegovimi atributi.
  • Primerku entitetnega tipa rečemo entiteta.
  • V relacijskih podatkovnih bazah bo vsakemu entitetnemu tipu pripadala ustrezna tabela, vsaki entiteti pa vrstica v tej tabeli.
    • Za glavni ključ izberemo atribut, ki enolično določa entiteto.
    • Če ga ni, uporabimo zaporedni ali naključni ID.

Primer

Naziv entitetnega tipa Opis Sinonim Število entitet
Profesor Pedagoški delavec, ki je nosilec enega ali več predmetov Pedagoški delavec Vsaka katedra ima enega ali več profesorjev
Izpitni rok Datum, na katerega je za nek predmet in določeno ciljno skupino (letnik, smer, ...) razpisan izpitni rok Rok, pisni izpit, kolokvij Na leto se razpiše okrog 300 pisnih izpitov; vsak predmet mora imeti vsaj tri roke letno
...

Odnosi med entitetami

(angl. relationship, včasih rečemo tudi relacija)

  • Omogočajo povezovanje informacij, ki pripadajo različnim entitetnim tipom.
  • Opisujejo odnose med podatki.
  • Trije osnovni tipi:
    • ena na ena
    • ena na več
    • več na več
  • Uporabimo pregled uporabniških zahtev.
    • Iščemo glagole (npr. profesor razpiše rok, študent polaga izpit, študent izbere mentorja, študent se vpiše v letnik, ...)
    • Zanimajo nas samo tisti odnosi, ki so res potrebni za našo poslovno domeno (sposobnost abstrakcije).

Odnosi ena na ena (1:1)

  • Eni entiteti prvega entitetnega tipa ustreza natanko določena entiteta drugega entitetnega tipa in obratno.
    • To je skoraj ekvivalentno temu, da bi imeli en sam entitetni tip (oziroma eno samo širšo tabelo).
  • Primer:
    • Oseba : Rojstni list
    • Odnos: ima / je izdan
      • Vsaka oseba ima natanko en rojstni list.

Odnosi ena na več (1:n)

  • Vsaki entiteti prvega entitetnega ustreza nič ali več entitet drugega entitetnega tipa, vsaka entiteta drugega entitetnega tipa pa ustreza eni entiteti prvega entitetnega tipa.
    • V relacijski podatkovni bazi predstavimo tako, da v drugi tabeli dodamo stolpec z referenco na prvo tabelo.
  • Primer:
    • Naslov : Oseba
    • Odnos: je stalni naslov : ima stalni naslov
      • Vsaka oseba ima le en stalni naslov, na istem naslovu pa je lahko več oseb.

Odnosi več na več (m:n)

  • Vsaki entiteti prvega entitetnega tipa lahko ustreza več entitet drugega entitetnega tipa in obratno.
    • V relacijski podatkovni bazi predstavimo z vmesno (povezovalno) tabelo, katere glavni ključ sestoji iz referenc (tujih ključev) na tabeli za vsak entitetni tip.
  • Primer:
    • Študent : Predavatelj
    • Odnos: posluša predavanja / predava
      • Vsak študent posluša predavanja več predavateljev, vsak predavatelj predava več študentom

Konceptualni nivo načrtovanja

Postopek:

  • Identifikacija entitetnih tipov
  • Identifikacija odnosov
  • Identifikacija atributov (ime, opis, privzeta vrednost, ...)
  • Opredelitev domen (zaloge vrednosti)
  • Določitev kandidatnih ključev in glavnega ključa
  • Specializacija/posplošitev entitetnih tipov (po potrebi)
  • Risanje ER diagrama
  • Konzultacija z uporabniki

Primer opisa sistema

  • Podan je naslednji opis sistema.

    • Obstajajo osebe, ki jih opišemo z imenom, priimkom, starostjo, krajem bivanja in krajem rojstva. Osebe so lahko moškega in ženskega spola. Za moške nas zanima še vojaški čin, če ga ima, za ženske pa dekliški priimek. Za kraj nas zanima še čas bivanja v kraju (leta bivanja) in število prebivalstva. Tako za kraj rojstva kot tudi kraj bivanja nas zanima država, v kateri se nahaja. Poleg imena države nas zanima še število prebivalstva države.

  • Izdelajmo konceptualni model.

ER diagram

(angl. entity-relationship diagram, tudi entitetno-odnosni diagram)

  • Entitetne tipe predstavimo s pravokotniki.
  • Atribute predstavimo z elipsami.
  • Odnose predstavimo z rombi.

Orodja

Entitetni tip - primeri risanja

Števnosti odnosov

  • Za vsak entitetni tip v nekem odnosu lahko določimo največje in najmanjše število, kolikokrat se posamezna entiteta pojavi v odnosu.

    • Najmanj: 0 (neobvezni odnos - tanka črta) ali 1 (obvezni odnos - debela črta)
    • Največ: 1 (puščica v smeri odnosa) ali n (poljubno mnogo - brez puščice)
    • Označujemo tudi z (min, max).

  • Primera:

Vranja notacija

(angl. crow's foot notation)

  • Odnose predstavimo s povezavami med entitetnimi tipi.

  • S simboli pri entitetnem tipu povemo, koliko entitet povezanega entitetnega tipa je v odnosu z njim.

  • Dandanes najpogosteje uporabljana notacija.

  • Pomanjkljivosti:

    • Odnosi ne morejo imeti atributov.
    • Možni so samo dvojiški odnosi.

Logični nivo načrtovanja

  • Izhajamo iz konceptualnega modela.
  • Postopek:
    • Identifikacija tabel (entitetni tipi, odnosi)
    • Normalizacija podatkov (vsaj do 3. normalne oblike)
    • Transakcije (model mora omogočati vse transakcije, ki jih zahteva uporabnik)
    • Polni ER diagram
    • Definiranje integritetnih omejitev
    • Konzultacija z uporabniki
    • Predvideti je potrebno tudi bodoči razvoj!
  • Orodja: Oracle Designer, Power Designer, DBDesigner, ...

Identifikacija tabel

  • Za vsak entitetni tip naredimo tabelo.
    • Atribute predstavimo s stolpci tabele.
    • Če nimamo ustreznega glavnega ključa, ga dodamo (npr. zaporedni ID).
    • Pazimo, da je v vsaki celici samo en podatek!
  • Odnos z največjo števnostjo 1 pri enem entitetnem tipu lahko predstavimo s tujim ključem na tabelo za drugi entitetni tip.
    • Kam gredo atributi takega odnosa?
  • Odnos z najmanjšo števnostjo 0 pri vseh entitetnih tipih lahko predstavimo s povezovalno tabelo.
    • Glavni ključ sestoji iz tujih ključev na ustrezne tabele, atribute predstavimo s stolpci v tabeli.
    • Običajno uporabimo tak pristop tudi pri odnosih več na več z najmanjšo števnostjo 1.

Integritetne omejitve

  • Obvezni vnos podatka - NOT NULL
  • Omejitev domene atributa - npr. spol je lahko M ali Ž
  • Entitetna omejitev - glavni ključ ne more imeti vrednosti NULL
  • Referenčna integriteta - tuji ključi
  • Omejitve na nivoju uporabnikov - vloge, ki jim lahko določamo pravila dostopa do podatkov v podatkovni bazi

Logični model - primer

oseba   (#id_osebe, ime, priimek, starost, kraj_rojstva->kraj(id_kraja))
moski   (#id_osebe->oseba(id_osebe), vojaski_cin)
zenska  (#id_osebe->oseba(id_osebe), dekliski_priimek)
kraj    (#id_kraja, ime, prebivalstvo, drzava->drzava(id_drzave))
drzava  (#id_drzave, ime, prebivalstvo)
bivanje (#id_osebe->oseba(id_osebe), #id_kraja->kraj(id_kraja), leta)

Anomalije in normalizacija podatkov

Napake in potrata prostora

Rešitev

  • Podatke porazdelimo po več tabelah.
  • Poskrbimo, da še vedno podatke lahko pravilno uporabljamo.
  • Primer:
    • V tabeli strank hranimo le poštno številko.
    • Če potrebujemo še kraj, potem iz druge tabele s pari (poštna številka, kraj) dobimo ustrezno ime kraja.

Zgled

  • Ustvarimo tabeli proizvajalcev in izdelkov.
  • Odnos med njima (tipa ena na več) ohranimo z referenco (dodamo ustrezen stolpec).

  • Izdelki:

    Model Cena ID proizvajalca
    Inspiron B120 499€ 1
    Inspiron B130 599€ 1
    Inspiron E1705 949€ 1
    Satellite A100 549€ 2
    Satellite P100 934€ 2

Kaj želimo doseči?

  • Preverimo poimenovanje atributov
    • Imena stolpcev naj ustrezajo njihovi vsebini.
    • V tabelah naj ne bo atributov (stolpcev), ki pripadajo različnim entitetnim tipom.
  • Zmanjšamo podvajanje podatkov
    • Anomalije pri posodabljanju podatkov
      • Isti podatek vodimo večkrat
    • Anomalije pri vstavljanju podatkov
      • Kako vstaviti podatke, če del podatkov manjka?
      • Možnost vstavljanja nekonsistentnih podatkov
    • Anomalije pri brisanju podatkov
      • Izguba podatkov
  • Anomalije rešujemo z dekompozicijo - eno tabelo razbijemo v več.

Funkcijske odvisnosti in ključi

  • Naj bosta podmnožici množice atributov tabele.
  • Množica je funkcijsko odvisna od množice (pišemo ), če nabor vrednosti atributov iz enolično določa vrednost vsakega atributa iz .
    • Funkcijska odvisnost je trivialna, če velja .
    • Funkcijska odvisnost je tranzitivna, če obstaja množica , da veljata netrivialni funkcijski odvisnosti in .
  • Primera:
    • EMŠO enolično določa ime, priimek in datum rojstva osebe.
    • Dan, ura in predavalnica enolično določajo predmet in izvajalca.
  • Množica je nadključ, če so vsi atributi tabele funkcijsko odvisni od .
  • Množica je (kandidat za) ključ, če je nadključ in nobena njena prava podmnožica ni nadključ.
    • Izmed kandidatov za ključ izberemo glavni ključ tabele.

Prva normalna oblika (1NF)

  • Tabela je v prvi normalni obliki, če so vsi njeni atributi atomarni - vsaka celica vsebuje le eno vrednost.

  • Primer:

    Predmet Profesor Smer
    Seminar I J. Moder Pedagoška
    Analiza III B. Novak Teoretična, Uporabna
    Računalništvo II K. Perko Uporabna
    Fizika M. Jazbec Pedagoška, Uporabna, Teoretična
    • Glavni ključ: Predmet

  • V stolpcu Smer se lahko pojavi več vrednosti - tabela ni v prvi normalni obliki!

Dekompozicija

Predmet Profesor
Seminar I J. Moder
Analiza III B. Novak
Računalništvo II K. Perko
Fizika M. Jazbec
Predmet Smer
Seminar I Pedagoška
Analiza III Teoretična
Analiza III Uporabna
Računalništvo II Uporabna
Fizika Pedagoška
Fizika Uporabna
Fizika Teoretična

Druga normalna oblika (2NF)

  • Tabela je v drugi normalni obliki, če je v prvi normalni obliki in nima netrivialnih funkcijskih odvisnosti od prave podmnožice kakšnega kandidata za ključ.

  • Primer:

    Predmet Profesor Dan Ura Kabinet
    Seminar I J. Moder Sreda 10:00 23
    Analiza III B. Novak Četrtek 12:00 34
    Računalništvo II K. Perko Sreda 9:00 12
    Uvod v programiranje K. Perko Ponedeljek 11:00 12
    Fizika M. Jazbec Torek 14:00 17
    • Glavni ključ: Predmet, Profesor
    • Atribut Kabinet je odvisen le od atributa Profesor - tabela ni v drugi normalni obliki!

Dekompozicija

  • Do težave pride, če npr. profesor zamenja kabinet - moramo popraviti povsod!

    Predmet Profesor Dan Ura
    Seminar I J. Moder Sreda 10:00
    Analiza III B. Novak Četrtek 12:00
    Računalništvo II K. Perko Sreda 9:00
    Uvod v programiranje K. Perko Ponedeljek 11:00
    Fizika M. Jazbec Torek 14:00
    Profesor Kabinet
    J. Moder 23
    B. Novak 34
    K. Perko 12
    M. Jazbec 17

  • V praksi je pogosto en sam kandidat za ključ, ta pa sestoji iz enega stolpca - taka tabela je že v drugi normalni obliki.

Tretja normalna oblika (3NF)

  • Tabela je v tretji normalni obliki, če je v drugi normalni obliki in nima tranzitivnih funkcijskih odvisnosti od kakšnega kandidata za ključ.

  • Primer:

    Predmet Profesor Dan Ura Kabinet
    Seminar I J. Moder Sreda 10:00 23
    Analiza III B. Novak Četrtek 12:00 34
    Računalništvo II K. Perko Sreda 9:00 12
    Uvod v programiranje K. Perko Ponedeljek 11:00 12
    Fizika M. Jazbec Torek 14:00 17
    • Glavni ključ: Predmet
    • Atribut Kabinet je odvisen od atributa Profesor, ta pa od atributa Predmet - tabela ni v tretji normalni obliki!

Dekompozicija

  • Spet bodo težave, če profesor zamenja kabinet.

    Predmet Profesor Dan Ura
    Seminar I J. Moder Sreda 10:00
    Analiza III B. Novak Četrtek 12:00
    Računalništvo II K. Perko Sreda 9:00
    Uvod v programiranje K. Perko Ponedeljek 11:00
    Fizika M. Jazbec Torek 14:00
    Profesor Kabinet
    J. Moder 23
    B. Novak 34
    K. Perko 12
    M. Jazbec 17

  • Običajno normaliziramo (vsaj) do tretje normalne oblike.

    • Obstajajo tudi višje normalne oblike, npr. Boyce-Coddova normalna oblika.

Primer ustvarjanja baze

  • Narediti želimo bazo, ki bo hranila podatke o kinu.
  • Grobe zahteve: vedeti moramo, kateri filmi se trenutno vrtijo, v katerih dvoranah se vrtijo in kako velike so dvorane.

Konceptualni model

  • ER diagram:

  • Tri tabele:

    • Film
    • Dvorana
    • Spored

  • Dodatne omejitve:

    • Naslov in leto enolično določata film.
    • Ob enem terminu se v posamezni dvorani lahko predvaja le en film.
    • Leto mora biti po 1900.
    • Dolžina filma in kapaciteta dvorane morata biti pozitivni.
    • Vsi atributi so obvezni.

Logični model (SQLite)

CREATE TABLE film (
  id         integer  PRIMARY KEY AUTOINCREMENT,
  naslov     text     NOT NULL,
  leto       integer  NOT NULL CHECK (leto > 1900),
  dolzina    integer  NOT NULL CHECK (dolzina > 0),
  UNIQUE (naslov, leto)
);

CREATE TABLE dvorana (
  id         integer  PRIMARY KEY AUTOINCREMENT,
  kapaciteta integer  NOT NULL CHECK (kapaciteta > 0) 
);

CREATE TABLE spored (
  id         integer  PRIMARY KEY AUTOINCREMENT,
  film       integer  NOT NULL REFERENCES film(id),
  dvorana    integer  NOT NULL REFERENCES dvorana(id),
  termin     datetime NOT NULL,
  UNIQUE (dvorana, termin)
);