Zbirka nalog iz Operacijskih raziskav

Struktura

Zbirka nalog se generira iz sledečih datotek:

• or-zbirka.tex: glavna datoteka zbirke
• test.tex.template: predloga za testiranje
• reference.bib: bibliografija v obliki BibTeX
• slovene.bdf: slovenski prevodi za babelbib
• omrezja.sty: knjižnica za risanje omrežij (potrebna je ročna nastavitev)
• tex/: pomožne datoteke (uvoz paketov, definicije funkcij)
• naloge/: datoteke z nalogami
• slike/: datoteke s slikami
• pgf/: mapa za prevedene slike

Naloge

V mapi naloge/ se nahajajo naloge, vsaka v svoji datoteki. Vsaka naloga ima sledečo strukturo:

\begin{naloga}[Naslov]{Avtor}{Vir}
\begin{vprasanje}
Besedilo naloge
\end{vprasanje}

\begin{odgovor}
Besedilo rešitve
\end{odgovor}
\end{naloga}

Ime datoteke z nalogo (brez končnice .tex) je tudi ime, s katerim je mogoče sklicevanje na nalogo ter njeno rešitev, slike in tabele. Razporeditev nalog po poglavjih je določena z datotekami v mapi tex/ (datoteka tex/seznam.tex določa poglavja).

Kot je razvidno iz zgornjega primera, je naslov pri nalogi neobvezen in se ga lahko izpusti.

Slike

V mapi slike/ so zbrane slike, večinoma opisane v jeziku PGF/TikZ. V večini primerov je ime datoteke s sliko (brez končnice .tikz) enako imenu naloge, ki ji pripada. V primeru, ko nalogi pripada več slik, je ime lahko tudi drugačno, a naj se začne z imenom naloge (npr. če ima naloga eno sliko v vprašanju in drugo v rešitvi, je lahko druga v datoteki slike/naloga-resitev.tikz).

Sliko v nalogo vključimo tako:

\begin{slika}[postavitev]
\pgfslika[slika]
\podnaslov[sklic]{Opis slike}
\end{slika}

Okolje slika ima neobvezen argument za postavitev - gre za neobvezen parameter k LaTeXovemu okolju figure s privzeto vrednostjo t! (tj., slika se postavi na vrh strani).

Ukaz \pgfslika vključi sliko v datoteki .tikz z imenom, podanim z neobveznim argumentom (oziroma ustrezno prevedeno sliko v mapi pgf/). S tem imenom se je mogoče sklicevati na sliko. Če ime ni podano, se uporabi ime trenutne naloge. Namesto ukaza \pgfslika se lahko slika vključi tudi na druge načine, npr. z \includegraphics. Če je slika preširoka, se lahko uporabi \makebox za ustrezno postavitev.

Ukaz \podnaslov vstavi napis pod sliko v obliki Opis slike za nalogo sklic. Če neobvezni sklic ni podan, se izpiše sklic na trenutno nalogo oziroma rešitev. Namesto ukaza \podnaslov se lahko uporabi tudi LaTeXov ukaz \caption, s katerim lahko nastavimo poljuben napis.

V primerih, ko želimo imeti več variant iste slike (npr. graf v besedilu naloge in njegova dopolnitev v rešitvi), je mogoče osnovno sliko imeti v svoji datoteki, ki naj pa vsebuje besedo osnova (npr. slike/naloga-osnova.tikz). Tako datoteko se lahko vključi z ukazom \input. V primeru dodajanja take datoteke je potrebno še posodobiti Makefile, da se zabeleži ustrezna odvisnost med datotekami.

Tabele

Podobno kot slike je mogoče dodati tudi tabele, na katere je možno sklicevanje, npr.

\begin{tabela}[postavitev]
\begin{tabular}{c|cc}
...
\end{tabular}
\podnaslov[sklic]{Opis tabele}
\end{tabela}

Okolje tabela deluje podobno kot okolje slika - neobvezni argument za postavitev (s privzeto vrednostjo t!) se poda k LaTeXovemu okolju table. Na tabelo se sklicujemo z imenom trenutne naloge, lahko pa znotraj okolja tabela z ukazom \setlabel nastavimo tudi drugačno oznako.

Sklicevanje

Za sklicevanje so na voljo naslednji ukazi:

• \nal[oznaka] - naloga s podano oznako,
• \res[oznaka] - rešitev naloge s podano oznako,
• \fig[oznaka] - slika s podano oznako, in
• \tab[oznaka] - tabela s podano oznako.

Pri vseh zgornjih funkcijah je oznaka neobvezen argument - če ni podana, se uporabi ime trenutne naloge. Slike in tabele imajo lahko iste oznake kot naloge (pravzaprav je tako privzeto).

Zgornji ukazi uporabljajo funkcijo \xspace, ki poskusi poskrbeti za ustrezno vstavljanje presledka po sklicu. Ker se pa včasih vstavi presledek, ko ta ni zaželen, lahko za sklic postavimo še {}, da se presledek ne izpiše (npr. \nal{}(a) za sklic na točko (a) trenutne naloge).

Drugo

Tukaj je še nekaj napotkov za pisanje rešitev.

• Za ločilo decimalk se uporablja pika (.). Za ločilo tisočic se uporablja kratek presledek (\, v matematičnem načinu).
• Algoritmi se pišejo v psevdokodi z uporabo okolja algorithmic.
  • Enočrkovne spremenljivke se pišejo v matematičnem načinu.
  • Besedne spremenljivke se pišejo s poševnimi črkami ({\sl ...}).
  • Imena funkcij se pišejo z malimi inicialkami ({\sc ...}) z velikimi začetnicami besed (CamelCase). Pri podajanju imena funkcije v \Function uporaba \sc ni potrebna.
  • Imena metod se pišejo z običajnimi črkami - v matematičnem načinu se lahko v ta namen uporablja \operatorname{...}.
  • Za logični konstanti v psevodkodi sta definirana ukaza \True in \False.
  • Za prazno vrednost se uporablja \Null, za funkcijo, ki ne naredi ničesar, pa \NOp.
  • Definirani so tudi ukazi za pogoste operacije na podatkovnih strukturah: \length, \isEmpty, \append, \pop, \push, \reverse.
  • Grafi se v specifikaciji vhoda algoritma navajajo v obliki G = (V, E) - potem se lahko v algoritmu sklicujemo na množici V in E. Za soseščino vozlišča je definiran ukaz \Adj (npr. \Adj(G, u) za sosede vozlišča u v grafu G).
  • Predpostavljamo, da se standardni algoritmi na grafih obnašajo tako, kot ste jih spoznali na predavanjih in vajah - koda je na voljo na repozitoriju predmeta.

Testiranje

Zaradi velike količine slik je prevajanje zbirke dolgotrajen proces (možno ga je sicer skrajšati s predhodnim prevajanjem slik, glej pgf/README.md). V ta namen je v repozitoriju datoteka test.tex.template, ki služi kot predloga za testiranje posamezne naloge. Te datoteke ne spreminjamo, pač pa jo lahko skopiramo v test.tex (vnos v .gitignore bo preprečil njeno dodajanje na git) in tam popravimo definicijo ukaza \testnaNaloga na ime želene naloge:

\newcommand{\testnaNaloga}{naloga}

Pri prevajanju s pdflatex bo v test.pdf prikazana samo izbrana naloga skupaj s svojo rešitvijo.

This site is open source. Improve this page.